torek, 09. oktober 2012

"Nova" stara tipkovnica

Sodelavec mi je podaril staaaro tipkovnico, ki se mu je prašila na polici že pozabljene učilnice - edina, ki je v kleti. "Made in Germany", letnice ne najdem, znamka je Cherry, model RS6000. V čudovitih sivih postsocialističnih odtenkih in že z modernim logotipom WIN ...


No, odločil sem se, da tipkovnico poživim z novim videzom ter jo rešim pred žalostnim koncem na smetišču.

V Merkurju sem nabavil 3 različne barve (spraj - akrilna večnamenska barva) in temeljno barvo za plastiko oz. primer, tudi v spreju. Najprej sem tipkovnico osvobodil tipk in vsako tudi na hrbtni strani za vsak slučaj označil z alkoholnim flomastrom. Tipke odstranimo z majhnim nožem ali izvijačem. Začasno jih pričvrstimo na neko tršo podlago, na primer karton ali lepenko.


Tipke najprej posprejamo s temeljno barvo in počakamo, da se le ta posuši. Nato lahko nanesemo poljubno akrilno barvo. Pozor - obvezna uporaba zaščitne dihalne maske!


Na vrsti je ohišje tipkovnice. Prostor pod tipkami zaščitimo s papirjem in ga obtežimo, da ga sprej ne bo odpihnil. 


Samolepilni trak uporabimo za zaščito LED indikatorjev.


Vnesemo sloj temeljne barve in zatem še poljubno akrilno barvo. 


Ko se je barva posušila, sem tipke namestil na ogrodje tipkovnice. V računalniški trgovini sem kupil črne nalepke z alfa-numeričnimi znaki. Na preostale tipke sem znake vrisal kar s črnim alkoholnim flomastrom z najtanjšo debelino. Še rezultat:


Le kam je izginila tipka WIN ?!


sobota, 06. oktober 2012

Skaliranje fotografij v terminalnskem oknu - "Convert"

Zelo preprosto:

convert -resize 50% SlikaOriginal.jpg SlikaNova.jpg 


In če jih je več?

convert -resize 50% *.jpg slika.jpg


Rezultirajoče nove slike bodo dobile obliko slika0.jpg, slika1.jpg ...

Kaj pa pretvorba iz jpg v png obliko?

convert slika.jpg slika.png

četrtek, 04. oktober 2012

Dvojni Conky (sistemske informacije + google koledar)

Sodelavec Žiga mi je pred kratkim pokazal svoj Arch Linux ... z OpenBox namizjem. Izgledal je tako dobro (in odzivno), da sem še isti dan sam poskusil namestiti Arch na svoj eeePC (!). No, po nekaj urah/dnevih sem le uspel naložiti jedro in celo zagnati X grafično okolje z namizjem OpenBox, vendar ko sem prebiral nadaljna navodila za "tweak-anje" in vse bolj divergentne napotke ter linke, sem se odločil da kar ostanem pri svojem #! (torej: CrunchBang-u). 

Zakaj? Ker imam v 1 uri nameščen odličen linux sistem, ki se ga da maksimalno konfigurirati in je precej enostavnejši za povprečnega uporabnika. 

Že dolgo sem si želel imeti na namizju Conky aplikacijo, ki bi mi prikazovala poleg sistemskih informacij še Google koledar. In to mi je tudi uspelo:


V naslednjih točkah bom opisal postopek namestitve.

Namestitev Gcalcli

Gcalcli je Phyton aplikacija s katero dostopamo in urejamo Google koledar preko terminalskega okna. Nekaj funkcij: prikaz dnevnika, dogodkov, dodajanje le-teh in opomnik ter izpis koledarja. 

Namestimo ga z ukazom:

sudo apt-get install gcalci

Konfiguracija 

Zaženemo beležnico in vanjo vpišemo:

[gcalcli]
user: tvoje.uporabnisko.ime 
pw: tvojegeslo

Datoteko shranimo z imenom .gcalclirc (je skrita, ker ima . pred imenom datoteke!)

Glede same uporabe aplikacije gcalcli si lahko več preberete tukaj.

Načrtovanje prikazov 

Preden ustvarimo konfiguracijske datoteke za Conky (če ga še nimamo, ga naložimo z sudo apt-get install conky), moramo ločiti posamezne prikazovalnike/widgets

Naredil bom dva gradnika:

  • Za sistemske infomracije in 
  • za prikaz Goolge koledarja.
V svoji domači mapi ustvarim mapo .conky

mkdir .conky

in v njej ustvarim dve configuracijski datoteki za gradnika

cd .conky (premaknemo se v imenik)

touch conkyrc_sys
touch conkyrc_cal

V conkyrc_sys vpišemo poljubno kodo za prikaz želenih podatkov oz. jo lahko kar kopiramo iz osnovne kode, ki se nahaja v domači mapi v datoteki .conkyrc.

V conkyrc_cal pa prilepimo naslednje vrstice:

alignment bottom_right
background no
border_width 0
cpu_avg_samples 2
default_color cccccc
default_outline_color FFFFFF
default_shade_color 000000
draw_borders no
draw_graph_borders no
draw_outline no
draw_shades no
use_xft yes
xftfont DejaVu Sans Mono:size=6
gap_x 5
gap_y 45
minimum_size 5 5
net_avg_samples 2
double_buffer yes
out_to_console no
out_to_stderr no
extra_newline no
own_window yes
own_window_class Conky
own_window_type desktop
own_window_transparent yes
own_window_hints undecorated,below,sticky,skip_taskbar,skip_pager
stippled_borders 0
update_interval 5.0
uppercase no
use_spacer none
show_graph_scale no
show_graph_range no
text_buffer_size 8096
TEXT
${execi 300 gcalcli --nc --cals=owner calw 2}

Zagonska datoteka pri prijavi

Narediti moramo zagonsko skripto, ki jo bomo kasneje shranili v #PATH (običajno v /usr/sbin in /usr/local/sbin - kopiramo s skrbniškimi pravicami).

Zapis skripe: 

gedit conky_start

in v datoteko vpišemo:
#!/bin/bash  
conky -c ~/.conky/.conkyrc_sys & 
conky -c ~/.conky/.conkyrc_cal

Shranimo in datoteko spremenimo v izvedljivo/executabe

chmod +x conky_start

Ne pozabimo kopirati datoteke v #PATH (da je torej izvedljiva v terminalu)!

Konfiguracija autostart.sh (OpenBox)

Sedaj moramo sistemu še naročiti, naj ob prijavi uporabnika samodejno zažene skripto conky_start. 

Odpremo (gedit) ~/.config/openbox/autostart.sh in vpišemo (oziroma popravimo, če je CrunchBang imel Conky že nameščen):

## Start Conky after a slight delay
(sleep 15s && conky_start -q) &

Morda se zdi 15 sekundna zakasnitev velika, vendar mora biti vsaj tolikšna, da se računalnik že priklopi na omrežje in (gcalcli) vzpostavi povezavo do Google računa.

Sedaj se lahko odjavimo in nazaj prijavimo. Takoj lahko spremenimo pozicije naših dveh gradnikov (conkyrc_cal in conkyrc_sys) in sam videz. 

maximum_width 130 
gap_x 10 
gap_y 30
Spreminjamo vrednosti in ko shranimo datoteki se Conky osveži. Priporočam tudi branje priročnika glede samih nastavitev parametrov datoteke conkyrc.

četrtek, 13. september 2012

Ne recikliraj - ponovno uporabi!

Ali z drugimi besedami - Reuse! V prejšnji objavi sem omenil obnovitev zavrženega Pentium-a IV. Stvar je sedaj dokončno v delujočem stanju, z operacijskim sistemom Linux WattOS

Filozofija 

Ste kdaj pomislili, v kateri smetnjak zavreči tetrapak od jogurta ali soka? Je to papir, plastika ali celo kovina? Okoli je videti sicer kot karton, sicer plastificiran, znotraj pa je zaščiten s tanko kovinsko folijo, ki preprečuje puščanje tekočine. Saj imamo smetnjak za embalažo, bodo že oni vedeli kako ... in s tem razmišljanjem si operemo roke: vržemo ga v rumeni keson, in to je to.

Podobno je z računalniki in sploh z vsemi elektronskimi elementi. Prav rad bi videl, kako mikro SMD komponente odstranijo iz ploščice, če sploh že odstranijo večje elemente (kondenzator, tuljave, ...).

Tako izmečemo na tone še odlično delujočih računalnikov, ki seveda ne zmorejo naslednje generacije Windblows - proizvajalci strojne opreme so odvisni od programerjev in obratno (kot je že Kreslin pel: Vrana vrani ne izkljuje oči, jager jagru stolček gor drži ...) zato je očiten namen pri vsaki nadgradnji Oken "naviti" minimalne zahteve strojne opreme, da uporabika prisilijo v nakup nove.

A uporabniki Linuxa vemo, da tudi starejši račuinalniki niso za odpis - s pingvinom lahko znova oživimo celo stari 486 in se z njim priključimo na medmrežje ter brez težav pišemo dokumente, delamo grafe, pregledujemo e-pošto .... ZASTONJ. In koliko je socialno šibkejših, ki si sploh ne morejo privoščiti uporabnega računalnika? Kar veliko - v ZDA in drugod že obstajajo društva, kjer zavržene računalnike s pomočjo reinstalacije linuxa oživijo in jih povrnejo v skupnost - lep primer je neprofitna organizacija http://freegeekchicago.org/, kjer sprejemajo stare računalnike, bodoče uporabnike vključijo v 24 urni prostovoljni in izobraževalni ciklus ter za nagrado prejmejo kredit v vrednosti 70 $, s katerim si kupijo prenovljen računalnik. Mar ni to aktivno reševanje problema onesnaževanja in funkcionalne pismenosti?! Dve muhi na en mah.

Žal v Sloveniji tega (organizirano) še nisem zaznal, bi pa lahko tudi mi ustanovili podobno društvo navdušenih odprtokodnikov in širili to filozofijo in s tem dobra dela. Tako bi na svoj način prispevali kamenček k mozaiku trajnostnejšega in sploh resnično bolj prijaznega sveta do naše matere zemlje.
Še nekaj razmišljanj na to temo: http://www.datamation.com/article.php/3897686

Sedaj pa dovolj filozofije in nazaj h konkretnim izivom.

WLan PCI kartica

Nekaj iskanja na forumih sem porabil za vzpostavitev pravilnega delovanja WLan PCI kartice, ki sem jo kupil na bolhi. Namestil sem firmware gonilnike iz Ubuntu skladišča ter odstranil privzete gonilnike (zaženemo terminalsko okno in vpišemo):

sudo apt-get update
sudo apt-get install firmware-b43-installer
sudo apt-get remove bcmwl-kernel-source
sudo reboot

Konstrukcija "vmiznega" računalnika

Matično ploščo sem pričvrstil pod mizo, disk in optične enote ter napajalnik pa v vmesni prostor, kjer se sicer hitro nabira pisarniška navlaka. Za mizo sem še zalepil signalni lučki, tipki za zagon in reset ter USB priključek. 


Matično ploščo sem zaščitil z lesenim okvirjem, na vsaki strani sta nameščena še ventilatorja, ki skrbita za pretok zraka. Na ohišje sem privijačil mediapan ploščo, ki sem jo prav tako dobil na odpadu.


V naslednjih dneh dobim še 512 MB (DDR) pomilnika; dodal ga bom že privzetemu, z namenom da sistemu omogočam optimalno delovanje tudi pri zahtevnih operacijah (npr. Cinelerra). 

In koliko je vse skupaj stalo?
  • Računalnik Pentium IV: 0 € (odpad)
  • WLan kartica: 12 € (bolha.com)
  • Tipkovnica: 10 € (nova)
  • Miška: 0 € (že imel)
  • USB podaljšek: 0 € (že imel)
  • Monitor LCD 17": 20 € (bolha.com)
  • Dodaten RAM 512 MB: 0 € (dal prijatelj:)
  • Neostik lepilo, vijaki: 0 € (domača zaloga)
  • Les za ohišje matične plošče: 0 € (odpad)
    ------------------------------------------------------
    SKUPAJ: 42 € 

sobota, 01. september 2012

Kako namestiti OS z USB-ja čeprav ga BIOS ne podpira

Operacijski sistem Linux je nadvse primeren za oživitev starega računalnika. Ker je danes na voljo ogromno distribucij, so nekatere tudi primernejše za počasnejše računalnike. Nekatere derivacije, primerne za počasne računalnike: Damn Smal Linux, TinyMe, Puppy, VectorLinux, WattOS, Lubuntu, Crunchbang ...

Nekega dne sem na odpadu našel zavržen Pentium 4, s 512 MB rama in 80 GB trdega diska - in to v delujočem stanju. Hotel sem namestiti distribucijo WattOS, vendar ni šlo brez težav. V BIOS-u ni bilo mogoče izbrati USB pogon za namestitev (boot order) in optična enota je delala bolj za silo, zato se nanjo nisem mogel zanesti pri namestitvi.

Na tej strani sem našel rešitev, kako zaobiti BIOS in vseeno zagnati operacijski sistem iz USB ključka. Na kratko: Naložimo PLoP , ga odpakiramo in ISO odtis zapečemo na optično enoto ali disketo (ja, nekateri računalniki jo še imajo!). 

Tako znova zaženemo računalnik - preverimo tudi, če je v BIOS-u pravilno zaporedje enot (1. CDROM, 2. Floppy Disk, 3. Trdi disk ...) in počakamo, da sistem naloži PLoP. 


Aplikacija nam ponudi meni, kjer izberemo izvor - in tukaj imamo USB. 
Že pred zagonom sem vstavil ključek z ISO odtisom distribucije WattOS in sedaj lahko s kurzorji izberem USB pogon in ... dela!


Še nekaj nasvetov:
  • Če imate tipkovnico z USB vodilom, v BIOS-u označite USB tipkovnico kompaktibilno že v BIOS-u (in ne v OS-u), sicer pomikanje po meniju PLoP-a ne bo mogoče.
  • Pomembno je, da je kot zadnji v boot order-ju izbran trdi disk, sicer bo linux pri zagonu/namestitvi javil napako, saj ne bo videl korenskega datotečnega sistema (ang. Kernel panic - not syncing: VFS: Unable to mount root fs on unknown -block ... ).

torek, 22. maj 2012

gEDA Schematic in Fritzing

gEDA

Uporabniki odprtokodnih sistemov lahko uporabimo gEDA, paleta orodij za risanje elektrotehniških shem, odtisov za jedkanje ter še celiko več ...



Na spodnjem posnetku je prikazan preprosti primer pretvorbe iz sheme/načrta vezja v obliko, primerno za tiskanje in nadaljno obdelavo. Programski paket je odprtokoden in ga lahko namestimo kar iz knjižnice repozitorjev, ki jih ima Debianova družina linux (Ubuntu, Mint, itd ...)


Fritzing

Na trgu je sedaj na voljo popolnoma nov program Fritzing, kjer poleg shematskega in PCB pogleda ponuja še simulacijo protoborda. Program deluje tako na Linux okoljih kot tudi na MAC in Win. 


sobota, 10. marec 2012

Cinelerra

Cinelerra je učinkovit odprtokodni program za montažo in obdelavo video posnetkov. V tej objavi bom prilepil le nekaj povezav do odličnih video vodičev, primerni za začetek in spoznavanje s tem programom.


Še prijazna navodila za namestitev in pomoč pri težavah pri zagonu ... Če pa gre kaj narobe (pozor uporabiki 64-bit procesorjev - make distclean)

nedelja, 04. marec 2012

Pretvornik video formatov WinFF

WinFF je GUI aplikacija, ki pretvarja različne video formate v druge. Sam sem mts format Cannon HD camere preprosto pretvoril v DVD format mpeg.

Namestitev v terminalskem oknu (uporabniki Debian, Ubuntu ...):
sudo apt-get install winFF

Še nekaj posnetkov grafičnega vmesnika aplikacije WinFF: