četrtek, 26. oktober 2017

Elementary OS na HP G3 250

Za projektni teden sem se odločil, da bom dual-bootal Elementary OS z Windows 10, ki pa ga bom uporabljal za programiranje dronov.

Slika 1: Slika celotnega laptopa s sistemom

Specifikacije:
  • RAM: 4 GB
  • Vrsta RAM: ddr3
  • Hitrost RAM: 1333 MHz
  • CPU: Intel Celeron N2830
  • arhitektura procesorja: 64 bit
  • GPU: Integrated intel hd graphics
  • kapaciteta trdega diska: 500 GB
  • možnost zagona namestitvene slike iz USB pomnilnika (BIOS): DA
  • CD enota: DA
  • DVD enota: DA
  • wlan: DA
Elementary OS sem izbral zaradi preprostega namizja, čudovitega UI-ja in tudi ker je primeren za low-spec računalnike. Elementary OS sem prenesel iz uradne strani https://elementary.io/  .
Namestitev Elementary OS-a je preprosta, preneseš ISO datoteko iz njihove strani, preneseš RUFUS USB TOOL ali pa Unetbootin, ter startaš namestitev sistema na USB. 

Najprej sem se bootal v BIOS z tipko ESC, v katerem sem nastavil, da naj se USB zažene prvi. Shranil sem nastavitve ter ugasnil računalnik, vstavil USB, ter ga ponovno prižgal. Kot pričakovano sem se znašel na meniju, ki me je vprašal, če namestim sistem. Sistem sem namestil poleg Windows. To pa so podatki, ki sem jih zasledil:
  • Poraba RAM-a ob zagonu je bila 450 MB (sistemsko)
  • Prostor ki ga je sistem zasedel je 8,1 GB
  • Distribucija temelji na osnovi Ubuntu / Debian
  • Največja resolucija pri mojem laptopu je bila 1376 x 768 točk
  • Omrežje LAN deluje
  • Omrežje WLAN deluje
  • Čas zagona operacijskega sistema tretič je bila 32 sekund
  • Čas zagona spletnega brskalnika v sekundah prvič je bil 11 sekund
  • Ime brskalnika je Epiphany web browser
  • Hitrost brskalnika na spetni strani http://www.speed-battle.com/speedtest_e.php je bila 343 (počasna)

Elementary OS priporočam vsem, ki želijo nemoteno delovanje programov, hitro brskanje po spletu ter za igranje kakšnih lažjih igric (Runescape, Minecraft, League Of Legends na nižjih nastavitvah). Sistem me je predvsem presenetil v uporabi rama, saj ga porabi zelo malo.

Slika 2: Namizje

Elementary OS na prenosniku "Toshiba Tecra S11-160"


Odločil sem se, da bom 8 let star prenosni računalnik Toshiba Tecra S11-160 z Windows 7 64-bit obudil s sistemom Linux Elementary OS.

Slika 1: Tecra S11-160

Specifikacije:
  • Windows 7 Professional 64-bit (Originalno)
  • Intel Core™ i5-560M Processor
  • Trdi disk 500 GB
  • RAM: 4 (2+2) GB, DDR3 (1,066 MHz)
  • Grafična Kartica: NVIDIA Quadro NVS 2100M

  1. Za nov operacijski sistem sem izbral Elementary OS, ki ga najdete na https://elementary.io . Elementary OS sem izbral zaradi uporabniku prijaznega GUI-ja. Preneseno .iso sliko sistema sem zapekel na DVD, s katero sem potem začel tudi namestitev.
  2. Takoj ko se je računalnik začel zaganjati, sem pritisnil tipko "F12", da sem prišel v "Boot Menu", kjer sem računalnik bootal z DVD pogona. 
  3. Pri inštalaciji sem moral izbrati jezik, lokacijo, način namestitve.
  4. Ko sem z namestitvijo zaključil, sem preveril sledeče:
  • Poraba RAM-a ob zagonu: 900 MB,
  • Prostor na disku, ki ga je zasedel OS: 3,2 GB,
  • Velikost ekrana: 1600 x 900 točk (60Hz),
  • Lan port: Deluje,
  • WiFi: Deluje,
  • Čas zagona: 30 sekund
  • Privzeti spletni brskalnik: Epiphany,
  • Hitrost brskalnika na (https://www.speed-battle.com/speedtest_e.php): 611,68 (Dobro)
Slika 2: Elementary OS - Namizje
Namestitev programa GIMP:
  1. Odpremo AppCenter,
  2. Poiščemo: "Gimp",
  3. Pritisnemo na "Free" in počakamo, da se program namesti.
Izgled Gimpa na linuxu:

Slika 3: Gimp na Elementary OS

Mnenje:
Z linuxom je možno oživeti tudi starejše ter manj zmogljive računalnike. Uporabimo ga lahko za brskanje po spletu, urejanje dokumentov, slik, posnetkov... Opazil sem pa tudi, da je linux računalniku občutno podaljšal življenje baterije za več ur.

Sony Vaio fit multi-flip 15a z Ubuntu 17.10


Za projektni teden sem se odločil da bom namestil Ubuntu 17.10 poleg Windows 10. 
Slika 1: Moj prenosnik
1. Specifikacije:
RAM: 8 GB
Vrsta RAMA: DDR3
Hitrost RAMA: 1600 MHz
CPU: Intel i5 4200U 1.6 GHz - 2.6 GHz
GPU: Intel hd4400 + Nvidia Geforce GT 735M
Arhitektura procesorja: 64b bit
Trdi disk: 1 TB
Zagon preko us USB-ja: DA
CD enota: NE
DVD enota: NE
wlan: DA

2. Izbira distribucije
Izbral sem Ubuntu 17.10 zaradi izgleda in funkcij, ki jih ponuja.

Slika 2: Namizje GNOME
3. Namestitev
64 bitni ISO sem prenesel iz https://www.ubuntu.si/. Preko programa Rufus sem izdelal odtis na USB ključek.

V biosu sem izbral zagon iz usb ključka in sledil navodilom.

4. Po namestitvi:
Vrsta namizja: GNOME
Proraba ram-a on zagonu: 1 GB
Prostor ki ga zasede os na disku: 4,7 GB
linux platforma: Ubuntu
Ločljivost: 1920x1080 točk
LAN: DA
WLAN: DA
Čas zagona os: 45s
Čas zagona brskalnika: 2s
Ime privzetega brskalnika: Firefox
Hitrost brskalnika: 1054.50 (zelo hitro)

5. Dodatni programi:
VLC Player
Fritzing
Unreal Tournament 4

Slika 3: Fritzing

Primer programa Fritzing. V terminalskem oknu ga namestimo z ukazom sudo apt-get install fritzing.

Mnenje: Ubuntu spada med bolj zahtevne distribucije, zato ni primeren za starejše računalnike. Ampak nudi veliko funkcij in ima lep izgled. Po funkcionalnosti se najbolj približa Windowsom.

Jure Strojan 4.C

Namestitev Linux Ubuntu Mate na namizni računalnik

Namestitev Linux Ubuntu Mate na namizni računalnik.

Slika 1: Slika računalnika

Odločil sem se za nadgradnjo namiznega računalnika z operacijskim sistemom Ubuntu Mate.

Specifikacija:


CPU: Intel Pentium Dual E2160 1,8 GHz
Arhitektura procesorja: 32 bit
RAM: DDR II687  2 GB
Kapaciteta trdega diska: 500 GB
CD enota: da
DVD enota: da
WLAN: ne
Dual Boot: da
Možnost zagona namestitve slike iz USB pomnilnika (BIOS): Ne  
Na začetku sem si izbral Kali Linux a po dolgem neuspešnem nalaganju sem se odločil za lažji operacijski sistem Ubuntu Mate.
Naložiti sem ga moral preko DVD enote in po nekaj zamrznitvah sem ga uspel naložiti.
Slika 2: Namizje računalnika




Programe sem moral nameščati s pomočjo terminala, čeprav lahko nameščaš programe tudi z Software Boutique, ampak iz neznanega razloga se noče odpreti.

Testiranje računalnika po nameščanju programov.

Poraba RAM-a ob zagonu: 450 MB
Prostor, ki ga je zasedel OS na disku: 4,9 GB
Največja možna ločljivost: 1920x1080 točk
Omrežje LAN deluje
Čas zagona OS v sekundah: 46,5
Čas zagona spletnega brskalnika v sekundah: 9
Hitrost brskalnika (http://www.speed-battle.com/): 506,31 (srednje)

Program Docky:
Slika 3: Docky
Docky se uporablja za spreminjajnje izgleda namizja. 
Je lahek za uporabo in ga lahko spreminjamo po lastnem okusu (izgled ikon, pozicija). Izgleda kot opravilna vrstica v OS X.
Namestimo ga lahko preko ukaza v terminalu: 
sudo apt-get install docky.


Klemen

sreda, 25. oktober 2017

Namizni računalnik PcPlus z Ubuntu 17.10

Za projektni teden, sem se vpisal v program "Oživitev starega računalnika z LINUX", ki ga je vodil prof. Vasja Markič. Vsak izmed vpisanih dijakov, je moral s seboj prinesiti star računalnik, na katerega je imel namen namestiti novi operacijski sistem Linux.

 Prinesel sem stacionarni računalnik s spodnjimi specifikacijami:
  • Procesor: AMD® Athlon(tm) x4 740 quad core processor × 4
  • RAM: 8 GB, DDR3
  • Grafična kartica: AMD R7 240 2 GB DDR3
  • Disk: 1 TB, 7200 rpm
Slika 1: Izgled računalnika


Pri izboru Linux distribucij nisem povsem izstopal, saj sem izbral enega izmed najbolj znanih in uporabljenih distribucij Linuxa in sicer Ubuntu, verzija 17.10, 64 bit, ki si ga lahko pogledate na spodnji povezavi.
https://www.ubuntu.com/desktop/1710

Postopek inštalacije OS (operacijskega sistema) je bil enostaven, saj sem moral najti le ISO datoteko, jo prenesti na CD (XPBURNER) in ponovno zagnati računalnik. Ob zagonu računalnika sem pritisnil na tipko F12, kjer sem spremenil "boot order" - CD disk je postala 1. izbira in inštalacija Ubuntu-ja se je pričela. Po končani inštalaciji sem CD odstranil in Ubuntu je bil uspešno nameščen na računalniku.

Po končani namestitvi, sem se odločil, da namizje preuredim. Odprl sem terminal (Ctrl + Alt + T) in napisal sudo apt-get update ter vpisal geslo, ki sem ga določil prej med samo inštalacijo. S tem ukazom sem pridobil vse najnovejše posodobitve. Nadaljeval sem z inštalacijo programov kot so Screenshot, Fritzing, Idle, Docky opravilna vrstica, Visual Studio Code, GIMP. Skoraj vse sem opravil preko terminala, saj je lažje kot brskanje po spletu (sudo apt-get install ime_programa).Na koncu sem zamenjal tudi ozadje in sicer s pomočjo programa GIMP, s katerim sem ustvaril ozadje.

Slika 2

 

Slika 3: Končni izgled namizja








Na koncu sem preizkusil delovanje moje distribucije:
  • Čas zagona OS: 45s
  • Čas zagona spletnega brskalnika: 8s (prvi zagon), 2s (tretji zagon)
  • Ime prevzetega brskalnika: Firefox
  • Hitrost brskalnika: 850 (hitro)
  • Distribucija temelji na Linux platformi Debian
  • Poraba RAM-a ob zagonu: 1,1 GB
  • Prostor, ki ga je zasedel OS: 16 GB
  • Vrsta namizja: Unity

Uporabljanje OS Linux se mi zdi zabavno, drugačno in s tem tudi zelo zanimivo.














Posodobitev računalnika HP Compaq z Linux Lite operacijskim sistemom

Odločil sem se, da bom posodobil ta star računalnik. Na njem je bil nameščen Windows 7. Imel je takšne secifikacije:

Slika 1: Moj računalnik HP dx2200
  • Procesor: Intel Pentium D CPU 3,40 GHz
  • RAM: 2 x 1GB 240-PIN 128Mx72 DDR2-PC2
  • Disk: 62.2 GB
  • Zaslo: 1920x1080 px
  • Grafična kartica: RV370 [Radeon X300] 
  1. Za operacijski sistem sem moral izbrati nekaj "lažjega". Zato sem izbral Linux Lite 32-bit na linku https://www.linuxliteos.com/. Za izdelavo zagonskega USB ključa sem uporabil program UNETBOOTIN na povezavi https://unetbootin.github.io/. Izbral sem, da je cilj odtisa USB pogon. Nato sem na USB ključek namestil iso datoteko Linux Lite.
  2. USB sem pustil v računalniku in ga ponovno zagnal. Ob zagonu sem pritisnil F12, da sem lahko izbral zagon preko USB-ja v BIOS-u. Izbral sem nastavitev Linuxa. Sledil sem navodilom, polovico diska sem dodelil Linuxu, polovico pa Windows-u. Nato sem dodal uporabnika in jezik spremenil v slovenščino.
  3. Na koncu sem v terminal napisal sodu apt-get install vlc za VLC media player. Zamenjal sem še ozadje in dodal še malo aplikacij.
  4. Na koncu sem testiral OS:

Slika 2: Namizje
  • Vrsta namizja: Xfce
  • Prostor, ki ga zasede OS na disku: 6,4 GB
  • Največja možna ločlivost: 1920-1080 točk
  • Omrežje (LAN) deluje: da
  • Omržje (WLAN) deluje: ne
  • Čas zagona operacijskega sistema: 31 sekund
  • Čas zagona brskalnika: 10 sekund
  • Privzetni brskalnik: Firefox
  • Hirost brskalnika(http://www.speed-battle.com/speedtest_e.php): 528.16 (srednje dobro)
    Slika 3: speed-battle
    Pri Linux Lite mi je všeč, ker je zelo podoben Windowsu in ga je lahko uporabljati.
Instaliral sem Docky tako, da sem v terminal napisal sudo apt-get install docky. Po tem sem dobil nastavitve za Docky, kjer sem si zbral temo.
Slika 4: Docky

Lakka - Raspberry PI3

Na projektnem tednu sem bil pri projektu Oživitev starega računalnika s sistemom Linux, ki ga je vodil profesor Vasja Markič. In sicer sem prinesel svoj mini računalnik Raspberry PI3, na katerega sem se odločil, da bom namestil Lakka operacijski sistem, ki je namenjem igranju retro iger na  poceni starih računalnikih.

Slika 1: Raspberry PI, joystick in priključki

Specifikacije Raspberry PI:


    • 4-jedrni 1,2 GHz Broadcom BCM2837 64 bit CPU
    • 1 GB RAM DDR3
    • arhitektura procesorja: armhf
    • trdi disk: SD kartica 1 GB
    • Joystick: DUALSHOCK 3
    • namesčena distribucija: Lakka
    Iz zgornjega linka si lahko potegnete sliko za sistem Lakka.

    Namestitve sem se lotil tako, da sem najprej poskusil naložiti sliko sistema na USB, a sem naletel na težavo, ker PI ne more samostojno zagnati sistema iz USB, zato sem poskusil z SD kartico, kar pa je delovalo.
    Sliko sem naložil na SD kartico s pomočjo ukaza v Linux terminalu.

    Ukaz: dd if=/pot/do/SD of=/pot/do/slike

    Postopek je trajal približno 5 minut, da se je zaključil, potem pa smo SD kartico vstavili v Raspberry PI in ga zagnali. PI pa je samodejno zaključil namestitev. 


    Slika 2: Začetni zaslon

    Ko pridemo v sistem imamo na voljo veliko iger; izberemo poljubno igro na kateri konzoli želimo igrati in jo naložimol. Lakka samodejno naredi konfiguracijo, mi pa jo le še zaženemo in že lahko igramo. Za igranje pa potrebujemo Joystick - jaz sem uporabil DUALSHOCK 3 od Sonya, lahko pa uporabite katerega koli, važno je le, da ima USB adapter. Tudi za joystick naredi Lakka samodejno konfiguracijo.

    Jaz sem si naložil igro DOOM, ki je delovala tekoče, na 40 FPS.

    Slika 3: Začetni zaslon DOOM

    Slika 4: Igra DOOM

     Tudi igra PONG je delovala tekoče in sicer na kar 70 FPS.

    Slika 5: Igra PONG

    Specifikacije distribucije:
    • Vrsta namizja: LibRetro
    • Poraba RAM-a ob zagonu: 36 MB
    • Prostor, ki ga je zasedel OS na disku: 540 MB
    • Platforma: RetroArch
    • Največja možna ločljivost: 1280x800
    • LAN: da
    • WLAN: da
    • Čas zagona: 15 sekund
    Lakka me je navdušil in ga priporočam vsem, ki imajo kakšen star računalnik in joystick, da si ga naložijo. Igre delujejo zelo tekoče in jih je užitek igrati.

    Rok Šerak



    Linux Zorin ACER - Aspire 5349




    Pred zamenjavo operacisjkega sistema sem imel naloženega Windows 8. Za namestitev sistema Linux sem se odločil, ker je računalnik delal slabo in počasi. S tem, ko sem naložil Zorin OS, sem svoj zastarel računalnik bistveno pohitril.


    Slika 1: Moj prenosnik ACER
    Acer- Aspire 5349
    RAM: 4 GB, DDR2, 1067 MHz
    CPU: Intel® Celeron CPU B815 1,60 GHz dual core
    Grafika: 
    Intel® HD Graphics
    Disk: 320 GB
    CD enota: DA
    DVD enota : DA
    Možnost zagona namestitve slike iz USB pomnilnika
    (BIOS ): DA 


    2. slika : namizje Zorin OS

    Za svoj operacijski sistem sem si izbral Linux Zorin. Zorin deluje odlično, je hiter in učinkovit . Z nameščanjem nisem imel težav. Edino težavo mi je povzročilo iskanje različic programov, ki jih drugače uporabljam Windowsih. Všeč mi je pa tudi, da Zorin ni zahteven za uporabo in ima zelo estetski videz.

    Po tem, ko sem naložil Zorin, ima ta OS porabo RAM-a 600 MB. Zorin zasede le 4,8 GB na trdem disku. Lahko deluje na ločljivosti 1366x768 točk. Za zagon OS potrebuje 39 sekund, brskalnik Chromium se zažene v 3 sekundah. Hitrost brskalnika je 408,98 (srednje slabo). Za namizje sem si izbral GNOME.

    slika 3 : steam
    Steam je najbolj popularna gaming platforma na računalniku. Steam sem si naložil preko njihove uradne strani tako, da sem si naložil različico za Linux.

    Lovro Tomšič 1.c





    Lenovo TR 61 in Ubuntu MATE

    Oživitev starega PC-ja z Linux

    Odločil sem se da bom prenovil Lenovo TR 61 z Ubuntu MATE
    Slika 1: Izgled TR61

    1) Specifikacije TR61
    • RAM: 1,9 GB
    • Vrsta RAM: DDR2
    • Hitrost RAM: 667 MHz
    • CPU: 2,1 GHz
    • arhitektura procesorja: 64 bit
    • Trdi disk: 155,3 GB
    • BIOS: DA
    • CD enota: DA
    • DVD enota: DA
    • WLAN: DA
    2) Izbira Linux distribucije

    Na spletni strani distrowatch.com sem izbiral Ubuntu MATE zaradi specifikacij in izgleda.

    3) Namestitev

    ISO datoteko sem prenesel iz https://ubuntu-mate.org/download/.Prenesel sem 64-bit verzijo.Med tem sem z programom UNETBOOTIN izdelav odtis na USB ključek.

    S tipko F1 ob zaguno računalnika sem vstopil v BIOS in uredil vrstni red (Boot order): USB ključku sem dodelil prvo mesto.V bIOS-u sem shranil nastavitve in znova zagnal ter namestil OS. Ročno sem dodelil perticije.

    4) Distribucije po namestitvi - preizkus
    • Vrsta namizja: MATE
    • Poraba RAM-a ob zagonu: 619 MB
    • Prostor, ki ga je zasedel OS na disku: 4,3 GB
    • Linux platforma: Debian,Ubuntu
    • Možna ločljivost: 1440x900
    • LAN: DA
    • WLAN: DA 
    • Čas zagona OS (3.poskus): 48s
    • Čas zagona spletnega brskalnika: 3s
    • Ime privzetega brskalnika: Firefox
    • Hitrost brskalnika: 827,5 (Dobro)
    5) Osebne nastavitve
    • Ozadje
    • Novi uporabnik (Ucitelj)
    • Barve, pisave in ikone
    Pri namestitvi programov so bile težave, saj sem moral namestiti program preko terminala.
    • VlC program
    • Screenshot program (bljižnjica na pultu)
    • Fritzing
    • Docky opravilna vrstica


    Slika 2: Namizje


    Namestitev Simply Screen recorder-ja

    Program zajame in snema sejo zaslona.
    Program sem namestil preko MATE terminala s kodo:

    sudo add-apt-repository ppa:maarten-baert/simplyscreenrecorder

    sudo apt-get update

    sudo apt-get install simpyscreenrecorder



    Slika 3: Ikona

    Slika 4: Izgled Simply Screen Recorder-ja


    Mnenje: Izgled in delovanje OS sistema na računalniku je dobro.Sistem
    deluje brezhibno, kakor tudi Docky opravilna vrstica.


    Naredil: Marko Ajdinović
    Mentor: prof, Vasja Markič




    Datum: 25.10.2017

    Namestitev OS linux ubuntu 17.10 na HP-ProBook-470-G2

    Odločil sem se na svoj starejši računalnik naložiti linux OS, saj sem hotel videti, kako izgleda ter kako se uporablja.
    slika 1: HP-ProBook-470-G2

    Procesor: Intel® Core™ i5-5200U CPU @ 2.20 GHz × 4 
    RAM: 8GB, 2,20 GHz
    Disk: 750 GB
    Zaslon 19" 16:9 1600x900
    Arhitektura procesorja: 64 bit
    Kapaciteta trdega diska: 750 GB
    Možnost zagona namestitvene slike iz USB pomnilnika (BIOS): da
    CD enota: da
    DVD enota: da
    wlan: da

    Za operaciski sistem sem se odločil, da bom namestil ubuntu budgie 17.10.  Za izdelavo pogonskega USB ključa sem uporabil program unetbootin.

    Nameščen program in OS na USB ključku sem vstavil v računalnik ter izbral zagon USB-ja v BIOS-u. Ker sem hotel obdržati Windows, sem najprej moral zagnati program preko USB-ja, nato pa sem se lotil nameščanja OS na računalnik. Sledil sem navodilom in na koncu namestil še nekaj programov ter si oblikoval nastavitve po svoje.

    slika 2: Namizje OS Ubuntu Budgie

    Na računalnik sem še namestil VLC media player za predvajanje video vsebine. To sem namestil tako, da sem v Programski opremi poiskal program ter ga namestil.


    Poraba RAM ob zagonu: 1,1 GB
    Prostor ki ga je zasedel OS na disku: 3,1 GB
    Največja možna ločljivost pri danem zaslonu: 1600x900 (16:9)
    Omrežje LAN deluje
    Omrežje WLAN deluje
    Čas zagona OS: 54 sek
    Čas zagona spletnega brskalnika: 2 sek
    hitrost brskalnika http://www.speed-battle.com/speedtest_e.php : 763 (srednje)

    Mnenje: OS mi je kar všeč vendar se z Linuxi še ne znajdem tako kot na Windowsu.


    Žiga Zupančič





    Elementary OS Luna - DELL Inspiron mini

    1. Specifikacije:
    Računalnik ima naslednje specifikacije:

    • Procesor: Intel Atom N270 1,6 GHz Dual Core
    • RAM: 1 GB DDR2 866 MHz
    • HDD: 160 GB 5400 rpm
    • Graficna kartica: Intel Mobile 945GSE Express 256 MB
    • WLan: DA
    • Lan: DA


    Slika 1: Računalnik DELL Inspiron mini

    2. Opis operacijskega sistema Elementary OS:

    Obstajajo štiri različice Elementary OS (Loki, Freya, Luna, Jupiter). Elementary OS je hitra in brezplačna alternativa sistemu Windows. Temelji na arhitekturi Ubuntu in so ga prvič predstavili leta 2016 z imenom Jupiter. Velika prednost tega sistema je njegov majhen odtis in zelo hitro delovanje na starejših in manj zmogljivejših računalnikih.

    Specifikacije potrebne za normalno delovanje tega sistema:
    • 1 GHz x86 processor.
    • 512 MB (RAM)
    • 5 GB HDD
    • Grafična kartica ki podpira resolucijo vsaj 1024x768
    • CD/DVD ali možnost USB
     3. Potek:

    Za ta sistem sem se odločil, ker mi noben drug ni delal zaradi arhitekture procesorja. Najprej sem zapisal ISO sliko (link: https://elementary.io/) na USB z programom UNETBOOTIN (link: https://unetbootin.github.io/). Potem sem USB vstavil v računalnik in ga zagnal. Po zagonu je sam zaznal USB in nato sem samo sledil navodilom za namestitev.

    Slika 2: Slika namizja po prvem zagonu

     4. Informacije ob prvem zagonu:

      • Čas drugega zagona: 55 sek
      • Čas zagona spletnega brskalnika: 10 sek
      • Speed battle rezultat: 102 (zelo slabo)
      • Resolucija ob prvem zagonu: 800x600
      • WLan: Deluje brez težav
      • Lan: Deluje brez težav
      • Prevzeti brskalnik: Midori
      • Vrsta namizja: Pantheon
        5. Primer namestitve programa: 
        Za namestitev programa potrebujemo samo pred naložen Software Center in v njem imamo večino linux podprtih programov.

        6. Program Screenshot:
        Program Screenshot je majhen in zelo koristen program, ki ga najdemo v Software Center. Ima majhen odtis in deuje isto kakor print screen v Windowsu.
        Slika 3: Screenshot Software centra

        Mnenje: Na začetku sem imel veliko težav zaradi računalnika, ki sem ga izbral za obnovo. Ampak po uspešni namestitvi je računalnik deloval kot nov in bila je bistvena razlika med Windows 7 in Elementary OS.


        Mihael Cveković

        Lenovo TinkPad R500 namestitev Ubuntu Mate 17.10

        Odločil se za izboljšanje delovanja prenosnega računalnika Lenovo ThinkPad R500 iz leta 2007, zato sem namestil operacijski sistem Ubuntu Mate.
        Slika 1: Lenovo ThinkPad R500

        1.  Specifikacija:
        • CPU: Intel Core 2 Duo  2,26 GHz
        • RAM: DD2  4 GB
        • Kapaciteta trdega diska: 160 GB
        • CD enota: da
        • DVD enota: da
        • WLAN: da
        • Dual Boot: da

        2.  Ubuntu Mate bom uporabil za brskanje po spletu, pisarniško delo in programiranje.

        Ustvaril sem tri particije:
             /                30 GB
            swap          4 GB
            /home        100 GB

        Slika 2: Namizje
        3.  Pri nameščanju operaciskega sistema sem imel samo eno težavo (slabo nameščen odtis slike na USB), saj sem moral ponovno naložiti OS na USB.

        4.  Testiranje računalnika po nameščanju programov.
        • Poraba RaM-a ob zagonu: 500 MB
        • Prostor, ki ga je zasedel OS na disku: 8 GB
        • Največja možna ločlivost: 1680 x 1050
        • Omrežja LAN in WLAN delujeta
        • Čas zagona OS v sekundah: 40
        • Čas zagona spletnega brskalnika v sekundah: 11
        •  Hitrost brskalnika (http://www.speed-battle.com/speedtest_e.php): 860 (dobro)
        5.  Ker bom računalnik uporabljal za programiranje, sem naložil Microsoft Visual Studi code, ki se uporablja za urejanje kode.

        Postopek namestitve:
        Slika 3: Spletna stran
        •  Obiščemo spletno stran code.visualstudio.com in  dowloadamo
        • Odpremo terminal 
        • cd
        • cd /Download
        • sudo apt-get update
        • sudo dpkg -i ime_datoteke.deb
        • sudo apt-get install  -f
        6.   Moje mnenje o tem operaciskem sistemu:
        • Deluje odlično brez kakršnih koli motenj
        • Hitra namestitev
        • Vekiko uporabnih programov

          Žan Juvan


        Posodobitev prenosnika IBM T42 z Lubuntu operacijskim sistemom

        Odločil sem se oživiti star prenosnik iz leta 2005, na katerem je bil originalno nameščen Windows XP PRO 32-bit. Računalnika ima naslednje specifikacije:

        Slika 1: Zunanji zgled T42
        • Procesor: Intel Pentium M 725 1.7 GHz (2 MB Cache)
        • RAM: DDR SDRAM 512 MB (nadgrajen na 768 MB) 333 MHz
        • Disk: 40 GB 5400 rpm
        • Zaslon: 15" 4:3 1024×768 px
        • Grafična kartica: ATI Mobility Radeon 7500 32 MB 
        1. Za operacijski sistem sem se odločil, da bom uporabil "lažjo" verzijo: Lubuntu 32-bit, ki ga najdete na naslednjem linku: http://lubuntu.me/downloads/. Za izdelavo zagonskega USB kluča sem uporabil program Rufus: https://rufus.akeo.ie/. V Rufusu sem nastavil datotečni sitem na FAT32 in izbral pravilni USB ključ, na katerga sem namestil Lubuntu ISO datoteko.
        2. Po končani namestitvi sem USB vstavil v prenosnik in ga pognal. Ob zagonu sem pritiskal F12, da sem lahko izbral zagon preko USB-ja v BIOS-u. Ker operacijskega sistema nisem mogel naložiti zaradi napake "PAE", sem moral ponovit postopek, vendar preden sem izvedel namestitev, sem pritisnil F6 in v prikaznem oknu spremenil kodo, tako da sem na koncu dodal forcepae -- forcepae. Nato sem sledil navodilom in dodelil celoten disk Lubuntuju. Jezik sem pustil angleški, le tipkovnico sem spremenil na slovensko. Na koncu sem še ustvaril svoj profil.
        3. Po končani namestitvi sem odprl terminal in vpisal sudo su, ki me je vprašal po geslu. Geslo je nevidno. Da sem dobil najnovejše posodobitve sem napisal sudo apt-get update. Po želji lahko namestimo svoje programe tako, da vpisemo get-apt install (ime aplikacije).
        4. Na koncu sem testiral določene zadeve:
        Slika 2: Namizje LXDE
        • Poraba RAM-a ob zagonu: 172Mb
        • Prostor, ki ga je zasedel OS na disku: cca 6 GB
        • Največja možna ločljivost: 1024 × 768 px
        • Omrežje LAN deluje
        • Omrežje WLAN deluje
        • Čas zagona OS v sekundah: 55
        • Čas zagona spletnega brskalnika v sekundah: 5
        • Hitrost brskalnika (http://www.speed-battle.com/speedtest_e.php): 263.26 (slabo)
        Primer namestitve programa Fritzing: V terminal napišemo get-apt install fritzing. Pred namestitvijo nas še vpraša, če ga želimo namestiti, potrdimo tako, da vpišemo y in pritisnemo enter.

        Slika 3: Zgled Fritzinga na Lubuntuju



        Mnenje: Ker lažji operacijski sistem, kot je na primer Lubuntu manj obremeni sistem, lahko  uspešno oživimo starejši računalnik, ki ga lahko uporabimo za lažja opravila npr. brskanje po spletu, office,...