Ali z drugimi besedami - Reuse! V prejšnji objavi sem omenil obnovitev zavrženega Pentium-a IV. Stvar je sedaj dokončno v delujočem stanju, z operacijskim sistemom Linux WattOS.
Filozofija
Ste kdaj pomislili, v kateri smetnjak zavreči tetrapak od jogurta ali soka? Je to papir, plastika ali celo kovina? Okoli je videti sicer kot karton, sicer plastificiran, znotraj pa je zaščiten s tanko kovinsko folijo, ki preprečuje puščanje tekočine. Saj imamo smetnjak za embalažo, bodo že oni vedeli kako ... in s tem razmišljanjem si operemo roke: vržemo ga v rumeni keson, in to je to.
Podobno je z računalniki in sploh z vsemi elektronskimi elementi. Prav rad bi videl, kako mikro SMD komponente odstranijo iz ploščice, če sploh že odstranijo večje elemente (kondenzator, tuljave, ...).
Tako izmečemo na tone še odlično delujočih računalnikov, ki seveda ne zmorejo naslednje generacije Windblows - proizvajalci strojne opreme so odvisni od programerjev in obratno (kot je že Kreslin pel: Vrana vrani ne izkljuje oči, jager jagru stolček gor drži ...) zato je očiten namen pri vsaki nadgradnji Oken "naviti" minimalne zahteve strojne opreme, da uporabika prisilijo v nakup nove.
A uporabniki Linuxa vemo, da tudi starejši račuinalniki niso za odpis - s pingvinom lahko znova oživimo celo stari 486 in se z njim priključimo na medmrežje ter brez težav pišemo dokumente, delamo grafe, pregledujemo e-pošto .... ZASTONJ. In koliko je socialno šibkejših, ki si sploh ne morejo privoščiti uporabnega računalnika? Kar veliko - v ZDA in drugod že obstajajo društva, kjer zavržene računalnike s pomočjo reinstalacije linuxa oživijo in jih povrnejo v skupnost - lep primer je neprofitna organizacija http://freegeekchicago.org/, kjer sprejemajo stare računalnike, bodoče uporabnike vključijo v 24 urni prostovoljni in izobraževalni ciklus ter za nagrado prejmejo kredit v vrednosti 70 $, s katerim si kupijo prenovljen računalnik. Mar ni to aktivno reševanje problema onesnaževanja in funkcionalne pismenosti?! Dve muhi na en mah.
Žal v Sloveniji tega (organizirano) še nisem zaznal, bi pa lahko tudi mi ustanovili podobno društvo navdušenih odprtokodnikov in širili to filozofijo in s tem dobra dela. Tako bi na svoj način prispevali kamenček k mozaiku trajnostnejšega in sploh resnično bolj prijaznega sveta do naše matere zemlje.
Še nekaj razmišljanj na to temo: http://www.datamation.com/article.php/3897686
Sedaj pa dovolj filozofije in nazaj h konkretnim izivom.
Tako izmečemo na tone še odlično delujočih računalnikov, ki seveda ne zmorejo naslednje generacije Windblows - proizvajalci strojne opreme so odvisni od programerjev in obratno (kot je že Kreslin pel: Vrana vrani ne izkljuje oči, jager jagru stolček gor drži ...) zato je očiten namen pri vsaki nadgradnji Oken "naviti" minimalne zahteve strojne opreme, da uporabika prisilijo v nakup nove.
A uporabniki Linuxa vemo, da tudi starejši račuinalniki niso za odpis - s pingvinom lahko znova oživimo celo stari 486 in se z njim priključimo na medmrežje ter brez težav pišemo dokumente, delamo grafe, pregledujemo e-pošto .... ZASTONJ. In koliko je socialno šibkejših, ki si sploh ne morejo privoščiti uporabnega računalnika? Kar veliko - v ZDA in drugod že obstajajo društva, kjer zavržene računalnike s pomočjo reinstalacije linuxa oživijo in jih povrnejo v skupnost - lep primer je neprofitna organizacija http://freegeekchicago.org/, kjer sprejemajo stare računalnike, bodoče uporabnike vključijo v 24 urni prostovoljni in izobraževalni ciklus ter za nagrado prejmejo kredit v vrednosti 70 $, s katerim si kupijo prenovljen računalnik. Mar ni to aktivno reševanje problema onesnaževanja in funkcionalne pismenosti?! Dve muhi na en mah.
Žal v Sloveniji tega (organizirano) še nisem zaznal, bi pa lahko tudi mi ustanovili podobno društvo navdušenih odprtokodnikov in širili to filozofijo in s tem dobra dela. Tako bi na svoj način prispevali kamenček k mozaiku trajnostnejšega in sploh resnično bolj prijaznega sveta do naše matere zemlje.
Še nekaj razmišljanj na to temo: http://www.datamation.com/article.php/3897686
Sedaj pa dovolj filozofije in nazaj h konkretnim izivom.
WLan PCI kartica
Nekaj iskanja na forumih sem porabil za vzpostavitev pravilnega delovanja WLan PCI kartice, ki sem jo kupil na bolhi. Namestil sem firmware gonilnike iz Ubuntu skladišča ter odstranil privzete gonilnike (zaženemo terminalsko okno in vpišemo):
sudo apt-get update
sudo apt-get install firmware-b43-installer
sudo apt-get remove bcmwl-kernel-source
sudo reboot
Konstrukcija "vmiznega" računalnika
Matično ploščo sem pričvrstil pod mizo, disk in optične enote ter napajalnik pa v vmesni prostor, kjer se sicer hitro nabira pisarniška navlaka. Za mizo sem še zalepil signalni lučki, tipki za zagon in reset ter USB priključek.
Matično ploščo sem zaščitil z lesenim okvirjem, na vsaki strani sta nameščena še ventilatorja, ki skrbita za pretok zraka. Na ohišje sem privijačil mediapan ploščo, ki sem jo prav tako dobil na odpadu.
V naslednjih dneh dobim še 512 MB (DDR) pomilnika; dodal ga bom že privzetemu, z namenom da sistemu omogočam optimalno delovanje tudi pri zahtevnih operacijah (npr. Cinelerra).
In koliko je vse skupaj stalo?
- Računalnik Pentium IV: 0 € (odpad)
- WLan kartica: 12 € (bolha.com)
- Tipkovnica: 10 € (nova)
- Miška: 0 € (že imel)
- USB podaljšek: 0 € (že imel)
- Monitor LCD 17": 20 € (bolha.com)
- Dodaten RAM 512 MB: 0 € (dal prijatelj:)
- Neostik lepilo, vijaki: 0 € (domača zaloga)
- Les za ohišje matične plošče: 0 € (odpad)
------------------------------------------------------
SKUPAJ: 42 €
Ni komentarjev:
Objavite komentar